ROAD TRIP ISLANDIJA

Z vami bom delila najin "road trip" po Islandiji.

Islandija je nekaj popolnoma drugačnega kar bi od naju in najinega surferskega življenja pričakovali. Ampak ali ste vedeli, da se da tudi surfati na Islandiji? Vsekakor imava namen enkrat to izvesti. Valove sva preverila in so odlični.

Ampak ta 4-dnevni izlet ni bil namenjen surfanju, ampak raziskovanju, ter pohodništvu. Tega verjetno niste vedeli o nama, ampak zelo rada se sprehajava in hodiva v hribe, kolikor jih premorejo Kanarski otoki in naša Slovenija.

Naj vam povem, da mi je bila Islandija tako čudovita, da bi jo še večkrat obiskala. Podobna je nekemu drugačnemu planetu, ki si ga lahko vsak sam ustvari v domišljiji. Morda Marsu?

Pot sva začela iz Budimpešte z letalskim prevoznikom Wizzair, s katerim rada letiva tudi na Fuerteventuro. Ta je ravnokar odprl novo povezavo z Islandijo in na začetku junija, kakor sva midva potovala je, "OFF" sezona, kar pomeni poceni sezona z letalskimi kartami. In še nekaj lepšega ... to je tudi čudovita sezona za obisk Islandije. Vsaj meni se je tako zdelo. Letela sva 4 ure s samo najinimi Quecha nahrbtniki za na letalo in nekaj hrane v njem, da preživiva prvi dan. To se je definitivno splačalo vzeti, saj je Islandija kar draga dežela. Bila sem pripravljena, da bo draga, ampak bila je še dražja.

Na letališču Keflavik, kjer sva pristala, sva sprva zamenjala eure za islandske krone. Naj omenim, da se zelo težko zamenjajo kje drugje. Pride pa zelo prav tudi kreditna kartica po celotni Islandiji. (Razložili so nama, da ima Islandija "keš fobijo" in imajo raje kartice). Tako tudi ob prevzemu avtomobila. Avtomobil lahko prevzameš s samo kreditno kartico. Midva sva si izposodila avto pri Paylessu (predrezervacija), ki sodeluje skupaj z Avisom. Dobila sva svoj poceni avto z gretjem sedežev. Ta avto je nama služil tudi, kakor bivalnik. Predlagam, da se Islandijo "prepotuje" v avtomobilu. Polno je bivalnikov, ki se jih da izposoditi.

1. DAN

Keflavik- Borlakshofn-Selfoss-Hella-Seljandsfoss

Potrebuješ: balerino, nepremočljive pohodne čevlje

Takoj, ko sva pristala, sva začela voziti. Najin namen je bil raziskati južno Islandijo. Iz Keflavika sva tako sledila tablam Grindavik, Borlakshofn ... vse do najinega prvega ogleda slapu Seljansfossa. (*foss= slap). Ta slap je znan po tem, da ga lahko popolnoma obkrožiš. Midva sva sledila potki, kjer sva obkrožila slap in bila cela mokra od pršenja. Ta potka vodi tudi naprej do malo manj znanega slapa -Gljufrabui, ki je prav tako čudovit. 

Seljandsfoss- Selljavellir (Seljavallalaug natural pool)

Potrebuješ: kopalke, brisačo

Vsa premočena sva se odpravila segret v najstarejši islandski javni bazen (1928). Da sva prišla do njega sva sledila glavni cesti in nato zavila na cesto 242 (Raufarfell). Ta javni bazen je brezplačen za razliko od dragega, zelo turističnega Blue lagoona. Do tega bazena sva se sprehodila ob reki (15 minut). Voda je topla, v njej so naravne alge in pogled na neokrnjeno naravo. To je nekaj čudovitega za doživeti, da si sredi gora v kopalkah in v vodi. Ob bazenu so kabine.

Selljavellir- Skogafoss

Rabiš: balerino, nepremočljive pohodne čevlje

Zadnja destinacija prvega dne je bil magičen Skogafoss. Moj najljubši islandski slap. Visok je 60 metrov in širok 25. Skogafoss pomeni (forest fall): gozdni slap, padec. Tukaj sva si privoščila daljši sprehod vse navzgor po stopnicah (527 stopnic) do razgledne točke in vse naprej ob reki. Sprehajala sva se ob polnoči in sonce je bilo še vedno nekje za oblaki in vso mistično meglo, ki me je spominjala skupaj s panoramo na knjigo-film Gospodar prstanov.

Zgodba Skogafoss-a pravi, da je za njim skrita skrinja z zakladom. To skrinjo so skrili Vikingi in kasneje sta jo hotela dva brata potegniti izza slapu, vendar sta utrgala rinčico iz skrinje, ki si jo lahko zdaj ogledate v muzeju, ki je čisto blizu slapa.

Spodaj pod Skogafossom, kjer se parkira, je tudi travica in veliko šotorov. V kampu je topel tuš in umivalniki, wc-ji. Midva sva tukaj plačala 2 Eur za 5 minutni tuš in se pripravila za spanje v najin na polno segret rent a car. Za spanje predlagam nekaj za pokriti za oči, da te svetloba ne moti.

Skogafoss- Solhemasandur (DC- PLANE WRECK)

Vstala sva zgodaj zjutraj in se odpravila do naslednje točke, ki je malo naprej od Skogafossa. Ogledat sva si šla letalsko razbitino iz leta 1974. Pri meni je delal srček na polno, saj sem imela življenjsko izkušnjo z letalom in nesrečo. Na srečo v tej nesreči nobeden ni umrl in je bilo samo zasilno pristajanje. Tako je Ameriška vojska prisilno pristala na črnem pesku blizu morja. Do te razbitine se sprehodiš približno 40 minut po označeni potki. Letalo je krasno za fotografiranje, saj je po navadi scena z oblaki groteskna. Lahko si pa predstavljate tudi Malega princa, ki je pripovedoval zgodbo pilotu, ki je želel popraviti sredi puščave svoje letalo. Moja najljubša pravljica za odrasle;).

Plane Wreck-Dyrholaey in svetilnik

Zanimiva razgledna točka na najbolj južnem delu Islandije je Dyrholaey. Do nje sva prišla, ko sva zagledala z glavne ceste velike skale, ki gledajo iz vode in hrib, ter na njem svetilnik. Do tega svetilnika se da priti brez težave, čeprav piše, da je pot narejena samo za 4x4 vozila.

Na razgledni točki se vidi na sever (Myrdalsjokull ledenik), vzhod (Reynisdrangar, ki sva si ga ogledala za tem) in na zahod (neskončna črna obala).

Meni je bila zelo zanimiva skala, ki je gledala iz morja. Imenuje se Eagle rock- Arnardrangur. Na njej so gnezdili orli do leta 1850. Druge skale so me spominjale na velike slone. Predvsem kar mi je bilo všeč na tej razgledni točki je bila skala pod katero bi dejansko lahko plul, saj so videti, kakor ogromna morska vrata.

Dyrholaey- Reynisdrangar

Tukaj je restavracija in zunaj nje prodajajo "Hot doge". Tukaj sva se prvič srečala z ameriškim "Hot dogom", ki sva ga na Islandiji velikokrat preizkusila, saj je bila to najcenejša oblika hrane. In "Hot dog" sam po sebi ni bil tako slab. Hitro sva vnesla vase nekaj kalorij in se odpravila po potki do plaže, ker so velike bazaltne skale gledale iz peska. Te bazaltne skale skupaj s slapom Swartifoss so bile ideja za moderno cerkev v Reykjaviku.

*Tukaj so snemali slavni film Noah.

Iz morja pa tičita dve 66 metrski skali, ki sta “baje” velikana, ki sta okamnela ob vulkanskem izbruhu.

Reynisdrangar- Vik

Potrebuješ: kreditno kartico za tankanje in nakup hrane

Vik je krasno mestece s 300 prebivalci in lepo cerkvico na hribu. Dejansko cela Islandija ima tako lepe cerkve, da so me kar prevzele. Tudi gradnja hišk in arhitektura je posebna. V Viku je postaja, kjer sva natankala in šla po nakupih za hrano.

Vik- Kirkjubaejklaustur-Fjadrargljufur kanjon

Do kanjona sva prišla tako, da sva zavila na cesto F 206 in nato sledila rahlo ovinkasti cesti do parkirišča (če imate čas, zavijte tudi do LAKI-ja, ki je pokrajina z vulkansko kamnino, porkito z mahom).

Kanjon je narejen iz erozije v času ledene dobe in je star 9000 let. Sprehod do vrha razgledne točke je pravljičen, kjer lahko vidite slap in reko Fjadro.

Kirkjubaejklaustur- Skaftafell

Potrebuješ: pohodne čevlje, nahrbtnik z malico

Sledila je daljša vožnja do slavnega slapa in malo več “hajkanja". Skaftafell je krasen kraj za sprehod in midva sva si vzela čas za daljšega oz. kakor so nama na recepciji povedali, da je to 3-urni pohod. Predlagam vsem, da doživijo ta sprehod, saj se ne vidi samo slap Swartifoss, ampak se po tej krožni poti pride tudi do razgledne točke na ledenik in njegovo jezero. To je bilo nekaj najbolj norega, kar sem videla v svojem življenju. Krožna pot, ki sva jo midva ubrala je bila z leve strani oz. sprva do slapu Swartifoss, ki dobesedno pomeni črn slap. Ta slap je krasen, saj teče po bazaltnem kamnu, kakor je v Reynisdrangarju. Do tega slapu rabiš približno 1.5 km in lahko greš dol do njega, potem pa nazaj do razgledne točke slapu in nadaljuješ krožno pot vse do ledenika. Nato pa po hribčku navzdol po lepi potki do parkirišča.

Midva sva na recepciji, kjer sva prej kupila parkirnino, tudi kupila tuš “ticket” in sva se stuširala v kampu.

*Naj omenim, da se parkirnina tukaj plača na recepciji s kartico na računalniku.

Skaftafell- Jokulsarlon lagoon

Tu vam ne bi rada preveč opisala ničesar, saj morate to doživeti sami z lastnimi očmi. Menim, da ravno zaradi tega kraja je Islandija tako posebna. Gre za ledenik, ki se topi in lahko slišite, kako se njegovi delci odlamljajo in padejo v vodo.

Jokulsarlon je čisto blizu Vatnajokulla, ki je največji evropski ledenik. Zaradi globalnega segrevanja je njegovo jezero čedalje večje. Ti ledeni delci, ki se odlamljajo, padejo v vodo in potujejo do morja, ki ledenik še dodatno spodjeda (slana voda). Zato se splača pogledati na plažo, ki se imenuje "Diamond beach". Tam najdete delce ledu na plaži, ki se lesketajo. Ta led je star 1000 let in na soncu je videti kakor diamant.

Jokulsarlon- nazaj do Vika

Pot lahko nadaljujete naprej po celotni Islandiji. Midva nisva imela časa, zato imava enkrat namen priti nazaj v to čudovito deželo. Najverjetneje pozimi na zeleni sij, saj ta je samo pozimi, ko je noč. Midva sva zavila nazaj proti Viku in na poti do Vika nekje prespala.

Vik-Hella- proti Selfossu, ampak pred njim se zavije na cesto 30 (proti Severu)

Na poti po cesti 30 sva zasledila tablo za slavne gejzirje in si jih ogledala. Parkirišče tukaj je brezplačno. Nato sva sledila cesti naprej in si ogledala magičen Gulfoss- slap.

Ta dan sva imela najbolj sončen in preko Gulfoss-a se je naredila pravljična mavrica.

Gulfoss-Laugarvatn- Reykjavik

Na tej poti sva se ustavila ob jezeru, ki je bilo tako mirno in brez sapice vetra, da si lahko videl odsev gor na vodi. Ogledala sva si tudi smučišče (to je bila Žanova posebna želja, da vidi smučišče na Islandiji).

Ko sva prispela do Reykjavika, sva parkirala v centru blizu "Hard rock Cafeja" in se odpravila spit eno Viking pivo, ki jo delajo na Islandiji. Natakar je bil Poljak in vsi ostali vključno z njim so bili zelo prijazni. Vsak je za pivo odštel 20 Eur in moram povedati, da je bilo pivo dobro, ampak zelo podobno našemu Bevogu. Meni je Reykjavik zelo posebno mesto in priporočam, da si ogledate znano cerkev, ter se odpravite tudi v njeno notranjost. Nekaj posebnega je v njeni notranjosti. Morda Bog?

Ker sva zelo rada v naravi, sva se hitro odpravila naprej po cesti 42, ki vodi mimo jezera (na jug). Ob jezeru sva tako prespala in se pripravila za naslednji dan, ki je bil bolj geografsko naravnan.

4.DAN

Cesta 42 in krog do  Grindavika v Keflavik

Ta dan sva ponosno stala na obeh tektonskih ploščah, ki se lahko premakneta vsak čas. Prečkala sva most iz Evrazijske plošče na Severno ameriško. Zanimivo je bilo videti tudi razne gejzirje in brati zgodbice, bajke ljudi, ki so tam živeli-umrli.

Blue lagoon sva si ogledala samo s sprehodom in se nisva odpravila vanj kopat. Za naju je bilo preveč turistično, ampak želela sva si ga vseeno videti. Voda je podobna mlečni cesti-"Milky wayu".

Tako bi opisala tudi najin road trip: mlečna cesta z neokrnjeno naravo. Islandija vidimo se kmalu!

5.DAN

Letalo za Budimpešto in ogled Budimpešte z obiskom prijatelja (sledi kmalu).