Windsurfanje v nosečnosti

Prepozno, smo že noseči!

Vsekakor sem naredila svojo domačo nalogo in se pozanimala pri ginekologinji, kako je z aktivnostjo med nosečnostjo. Ta mi je odgovorila: tako, kakor prej. Boš že sama čutila.

Če me katera vpraša ali lahko začne windsurfati v nosečnosti, potem bi prepričljivo odgovorila z ne.

V prvih treh mesecih nosečnosti sem bila na polno aktivna z vodenjem vadb preko zoom-a za Bushmans studio.

Vstajala sem pred sončnim vzhodom in vodila Ashtango jogo. Zvečer pa sem ponovno vodila trening mobilnosti, fleksibilnosti in vmes kakšne aerobike.

Vse to je šlo, čeprav se mi je tu in tam malo zavrtelo. Na srečo nisem imela veliko zgage, slabosti. Edino Žan je vmes že mislil, da ga bom pobruhala, saj so z mene prihajali čudni oslovski zvoki. Do bruhanja vseeno ni prišlo- fant ima srečo.

Kaj pa windsurfanje?

Medtem, ko sem lahko surfala na valovih vse do 20. tedna nosečnosti in malce čez, tega nisem morala storiti z windsurfanjem. Z windsurfanjem sem zaključila konec 3.ga meseca. Fizično bi zmogla še kakšen mesec, ampak lastna psiha o varnosti mi tega ni dopustila. Tako, kakor je ginekologinja omenila: boš že čutila.

Ni me utesnjeval trapez, ampak po godu mi ni bil chop. Vsak mini chopek sem čutila, pa naj je bil še Risco del Paso najbolj “flat spot” tistega dne. Čez vsak chop se mi je stresel trebušček. In to mislim na tisto malo kepico v notranjosti. Tako je zadnja seansa na vodi trajala uro in pol s samo vožnjo gor in dol, ter previdnimi Power jibi. Vmes kakšen hiter tack, ki mi ni pasal. Takrat sem ravno odkrila, kako pri hitrem tacku delajo trebušne mišice. Takoj, ko sem prestopila na drugo stran deske/jadra in držala jambor v veter sem bila nagnjena naprej proti nosu deske in s tem avtomatično napela trebušne mišice. Kdo bi si mislil kaj dela naše telo, če ne bi pomislil?

Skratka s tem dnem se je moja nosečniško windsurfaška kariera zaključila in prav je tako, da ne bi slučaj bil kakšen katapult čez jambor. Saj veš, katapult ni ravno načrtovan trik ali?